Brezplačni energijski sprehod skozi park Šenek z Andrejo Novak

Na julijsko soboto, 9.7. 2016, vabljeni na prav posebni sprehod v prav posebni park na prav posebno energijsko točko Slovenije, kjer se nahaja dvorec Šenek.
Vabljeni ste vsi družinski člani, saj je sprehod primeren za vse starosti. Naučili se bomo, kako “pogledati” drevo iz več vidikov in kako mu prisluhniti in se preko njega povezati z večjimi enegijami in Polji miru.

Dvorec Šenek stoji na privlačni razgledni legi severozahodno od Polzele, obdan s parkom. Njegova zgodovina sega v 15. stoletje, ko je na njegovem sedanjem mestu stal srednjeveški dvor. V 18. stoletju ga je nadomestil baročni dvorec z gospodarskimi objekti. Nasproti njega so leta 1779 postavili kapelo sv. Florjana, ki ima nad portalom še ohranjen napis s kronogramom. Za časa lastništva rodbine Pongratz je po letu 1869 prvotni dvorec dobil prizidana še dva trakta, notranje dvorišče z vodnjakom pa je zapirala zidana arkadna ograja. V drugi polovici 19. stoletja je dvorec dobil razgibano, neobaročno okrašeno mansardno streho z atikami, sončno uro in krožen stolpič z lanternastim strešnim zaključkom. V tej obliki se je stavba ohranila vse do danes, ko je v njej in v sosednji novogradnji “nastanjen” Dom upokojencev.

Ob dvorcu se je v 2. polovici 19. stoletja postopoma razvil tudi park. Kmalu po l. 1870 so lastniki na okoliške travnike zasadili prva drevesa. Proti koncu stoletja so nekdanje zelenjavne vrtove ob dvorcu in kapeli po načrtu dunajskega vrtnega arhitekta Swenssona spremenili v okrasna vrtova s striženimi tisami in pušpanovimi živicami ter povezovalnimi stopnišči. Večji, južni vrt ob dvorcu ima v sredini še vodni okrasni bazen in paviljon na zaključku visoke zidne škarpe. Romantično podobo so dopolnjevale ozelenjena fasada, cvetoče grmovnice in bele vrtne klopi.
Bližnja naravna in oblikovana pobočja so ob sprehajalnih stezah imela razporejena raznovrstna parkovna drevesa, sajena posamič in v skupinah. Prvotni park se je proti severu zaključil z drevesno razgledno skupino. Od tod se nadaljuje valovita travna planjava, okvirjena z gozdom. Tu je med obema vojnama bil dosajen razsežen drevesni park, o katerem danes ni več sledu.

Parkovno drevje – UČNA POT
Člani rodbine Pongratz, pa tudi njihov naslednik med obema vojnama, grof von Reihofen, so bili znani kot ljubitelji in zbiralci parkovne drevnine. Zato je razumljivo, da se je v parku kljub vihram časa ohranilo lepo število dreves. Privlačijo nas s svojo premišljeno prostorsko razporeditvijo, slikovito obliko debel in krošenj, nenavadnimi listi, cvetovi, obarvanim listjem in lepimi jesenskimi barvami, iglavci pa tudi z raznolikimi storži. Danes obstaja v parku preko trideset različnih vrst in sort drevnine.
vir: Turistično društvo Polzela  http://www.td-polzela.si/