DOMAČI ČAJI
Za drugo čajanko smo si zaželele čaj iz svežih kopriv, sveže melise in mete - več v blogu Preprostost življenja.
POPROVA META - Mentha piperita 
Je križanec med vodno meto in klasato meto. Spada v družino ustnatic (Lamiaceae). To je večletna zelnata klasasta rastlina, visoka tudi do 1 m. Ima štirirobo steblo, ki je lahko zeleno do temno rdečkasto. Listi so kratkopecljati, jajčaste oblike, njihov rob je neenakomerno napiljen, so rdeče vijoličaste barve in stojijo nasprotno. Cvetovi so škrlatno vijoličasti in tvorijo kijasto socvetje. Cveti od junija do avgusta. Ima karakterističen aromatičen vonj in okus po mentolu. Meta pri nas raste večinoma kultivirana in na vrtovih.
Pomembna je tudi kot rastlina v biodinamičnem vrtnarjenju. Kot soseda zelju odvrača kapusovega belina in pripomore k boljšemu pridelku paradižnika, solate in korenja. Je pa slaba soseda kamilici. Rastlina je odvračalo za mravlje, uši, miši in druge glodavce ter molje, gosenice, listne uši in muhe.
V različne namene uporabljamo sveže ali posušene lističe. Nabiramo jih julija in avgusta v lepem vremenu, tik pred cvetenjem ali v začetku cvetenja. Pri sušenju pazimo, da rastlin ne poškodujemo s stiskanjem ali pogostim prestavljanjem.
Njena glavna zdravilna vrednost je v zmožnosti lajšanja vetrov, napenjanja, napihnjenosti in kolik; poveča izločanje prebavnih sokov ter žolča in sprošča mišice v črevesju; pomirja razdražljiv želodec, pomaga pri driski in spastičnem debelem črevesu. Blaži bolečino in zmanjša občutljivost, zato je lahko v pomoč pri glavobolu in migreni. Pomirja razdražljiv želodec; omili slabost, tudi potovalno.
Poprove mete ne smemo dajati otrokom, mlajšim od pet let. Esencialno olje smemo zaužiti samo pod strokovnim nadzorom; ni primerno za otroke, mlajše od 12 let!
MELISA - Melissa officinalis 
Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Steblo je kvadratasto, močno razvejano, po njem pa so posute drobne dlačice. Listi so jajčasti, z nazobčanim robom in izrazitimi listnimi žilami. Dolgi so do 6 centimetrov, prav tako po zgornji površini rahlo dlakavi. Če liste zmečkamo, oddajajo značilen vonj, ki spominja na limone. Cvetovi so beli ali rahlo rožnati, združeni v skupine od treh do šestih cvetov. Najdemo jih v zalistjih v zgornjem delu rastline. Cvete od junija do septembra. Seme je solzaste oblike, črne barve s svetlo piko v ožjem delu. Veliko je od enega do dveh milimetrov. Korenine so razrasle in lasaste.
Rimljani so meliso posvetili Diani, boginji lova. Melisa zelo privlači čebele in je dobra medonosna rastlina. V južni Evropi so ji pravili »srčno veselje«, zanjo pa se je v srednjeveških knjigah uveljavilo tudi ime »eliksir življenja« – zdravilo, ki zdravi vse.
Melisa se uporablja predvsem kot blago pomirilo pri nespečnosti, proti tesnobi in nemirnosti. Zmanjšuje občutek živčnosti in tako pomaga pri umirjanju srčnega utripa. Prav tako lajša prebavne tegobe, ki nastanejo zaradi tesnobe, predvsem pri preveliki količini kisline, slabostih, napenjanjih in želodčnih krčih.
Zaradi vsebnosti polifenolov je melisa učinkovita v boju proti virusu herpesa. Skrajša čas celjenja in povečuje razmik med posameznimi izbruhi bolezni.
Vpliva na ščitnico, z njo se zdravi pretirana nje dejavnost.
Melisa je tudi zdravilo za pomoč pri vrezninah in pikih žuželk. Pomaga pri prehladnih obolenjih in je primerna za grgranje ter spiranje ust ob slabem zadahu.
Uporablja se sveža ali posušena kot poparek ali v alkoholnem izvlečku. Znano pa je tudi njeno eterično olje.
Čaj iz melise
2 čajni žlički melise prelijemo z 2,5 dcl vrele vode in pustimo stati 10 minut, nakar precedimo. Pijemo 2 – 3 skodelice dnevno.
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Za prvo čajanko v društvu Angel.si smo pripravile mešanico posušenih zelišč in sicer rmana, koprive, preslice in ognjiča. Spodaj sledijo opisi posameznih rastlin, več o čajanki pa na blogu Preprostost življenja.
OGNJIČ - Calendula officinalis 
Je enoletnica z zelenimi, rahlo dlakavimi stebli s stranskimi vejicami. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra, cvetovi so izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi.
Ognjiču najbolj odgovarja sončna lega, fina ilovnata tla, ki prepuščajo vlago. Ognjič štejejo za napovedovalca vremena. Če so njegovi cvetovi po 8. uri zjutraj še zaprti, bo ta dan deževalo.
Srednjeveški čarovniški nasvet priporoča, da vence ognjiča raztresemo pod posteljo, da nas varujejo med spanjem in uresničujejo sanje. Omogočajo tudi preroške sanje. Uporaba ognjiča ima davne korenine. V starem Egiptu so ga uporabljali npr. za pomlajevanje. Med ameriško državljansko vojno so ga uporabljali kar na bojišču, kjer so zdravili tudi večje odprte rane.
Uporabljamo sveže ali posušene cvetove, ponekod tudi sveže liste. Za zdravilne namene običajno uporabljamo samo posušene obarvane dele cvetov. Cvetove nabiramo sproti od junija do oktobra in tako omogočamo stalno cvetenje. Svetuje se nabiranje lističev po nekajdnevnem obdobju lepega vremena. Nabirajo se tudi mladi lističi.
ČAJ lajša tegobe pri obolenjih želodčnega in črevesnega kanala, pri želodčnih krčih, pospešuje nastajanje in izločanje žolča, rahlo odvaja vodo, pomaga pri virusnih obolenjih in pri izločanju bakterij, dodajajo ga tudi v mešanice čajev za pomiritev kašlja, lajšanje menstrualnih težav in vodenice.
NJIVSKA PRESLICA - Equisetum arvensen 
Njivska preslica je trajnica iz družine presličevk (Equisetaceae). Zgodaj spomladi poženejo iz globoke, členaste korenine nerazvejana plodna stebelca, ki so rjavkaste barve. Na vrhu le-teh se razvijejo trosovniki in kakor hitro trosi dozore, plodni poganjki odmrejo. V začetku poletja korenina ponovno požene, tokrat zelena neplodna stebelca, ki so kolenčasta in votla. Iz kolenc stebla rastejo dolgi igličasti listi, ki so na koncu manjši in obrnjeni navzgor. Njivsko preslico poznamo predvsem kot trdovraten plevel, ki ga je težko zatreti. Tako je tudi ni težko najti, kajti raste ob močvirjih, jarkih, po vlažnih in peščenih travnikih, njivah…
V zdravilne namene uporabljamo samo zelena neplodna stebelca, ki jih nabiramo preko celega poletja. Vsebujejo kremenčevo kislino, ekvisetin, advisetonin, oksalno in akonitno kislino, kalijeve soli, flavonide, grenke snovi.
Uporablja se za izločanje vode iz telesa, za odplavljanje ledvičnega peska in kamnov. Pomaga pri krvavitvah, pljučnih boleznih, bronhitisu, tuberkulozi. Priporoča se pri dietah, krepi presnovo in delovanje ledvic. Zeliščarji jo priporočajo tudi pri revmi, protinu, bolečinah živcev. Čaj grgramo pri vnetjih ustne sluznice in dlesni. Koristi pri močnem mesečnem krvavenju in belem toku. V kozmetiki se uporablja proti gubam, modricam in celulitisu. Znižuje krvni tlak, lajša tegobe povezane s krčnimi žilami in popokanimi kapilarami.
RMAN - Achillea millefolium 
Rman je trajnica, ki je razširjena po vsem svetu. Gre za nezahtevno rastlino, ki jo najdemo povsod, ob poteh, travnikih, suhih pašnikih, poljih. Uspeva od nižin, pa vse do 1700 m nad.v.. Zraste od 10 do 80 cm visoko. Na pokončnem steblu so nameščeni ozki, globoko narezani listi. Drobna, bela ali redkeje rožnata socvetja so na vrhu združena v gosto socvetje. Cvete od junija pa vse do oktobra.
V zdravilne namene nabiramo nadzemne dele rastline v času cvetenja. Zelišče režemo, saj lahko zaradi trdoživosti stebla izruvamo celotno rastlino. Rman lahko uporabljamo svež ali posušen.
Rman deluje protivnetno. Ustavlja krvavitve in deluje celilno tako notranje kot zunanje. Grenčine vzpodbujajo tek, pospešuje izločanje žolča in prebavnih sokov v želodcu. Povečuje potenje, izločanje seča in znižuje telesno temperaturo. Vsebuje protialergijske snovi. Uporablja se za čiščenje krvi, zniževanje krvnega tlaka. Pomaga pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom. Izboljšuje prekrvavitev ven in utrjuje vene pri krčnih žilah. Deluje kot pomirjevalo in uspavalo, podaljša učinke tovrstnim zdravilom, kot tudi zdravilom proti epilepsiji. Dobrodošel je tudi za žene, ob izostanku perila in ob bolečinah v spodnjem delu trupa in hrbtenici povezanimi z mesečnim perilom. Učinkovit je pri raznih krčih, prebavnih motnjah, črevesnih težavah in napenjanju.
KOPRIVA - Urtica dioica 
Velika kopriva ima do 1,8 m visoko pokončno steblo, ki je le redko razvejeno. V običajnih razmerah zrastejo 60 do 90 cm visoko in posamezna rastlina zavzame premer do 20 cm. Steblo je posuto z grobimi žgalnimi laski, ki so značilnost te rastline, le-te pa najdemo tudi na listih, ki imajo 6 do 17 cm dolge peclje. Ti so ovalne oblike, zoženi v koničast zaključek, imajo izrazito žagasto nazobčan rob in srčasto oblikovano dno lista, na spodnjem delu pa so nekoliko svetlejši. Cvetovi so drobni, na eni rastlini so samo ženski (viseče mačice) ali samo moški cvetovi (pokončna socvetja). Cveti od junija do septembra.
So rastline tal, bogatih z dušikom.
Uporablja se vsa rastlina. Mlade rastline nabiramo, ko so velike 10 do 15 centimetrov. Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa pozno jeseni ali spomladi pred rastjo. Za liste pokosimo cele rastline in jih posušimo; liste ločimo od stebel. Spada med najboljša čistila za kri, pomembna je pri boleznih sečil, vnetjih, zastajanju seča, vnetju ledvic, vodenici, odpravljanju peska v ledvicah in celo pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov, pospešuje iztrebljanje, izloča nakopičene nezaželene snovi in vzpodbuja presnovo, krepi odpornost proti prehladu, priporoča se pri revmatičnih boleznih in protinu, odlično zaustavlja krvavitve, rahlo znižuje količino sladkorja v krvi, uporablja se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja.
Vir: Dvorec Trebnik
Vstopite v prenovljeno
